Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah). Nemiri so se začeli 15. marca 2011 v okviru protestnega gibanja arabska pomlad in ko je vlada proteste za Assadov odstop nasilno zatrla, so ti prerasli v oboroženi spopad.
Zaradi vojne je veliko število civilistov zapustilo Sirijo in emigriralo v sosednje države in širše.
Zgodovina
V prvih letih je vladna stran izgubila precej ozemlja, zlasti na vzhodu države, kjer so nadzor nad provincami Deir-ez-Zor, Hasaka in Raka prevzeli uporniki (Svobodna sirska vojska) in kurdske milice. Leta 2014 je prišlo do naglega vzpona Islamske države. Po njihovi ofenzivi v provinci Homs leta 2015 in izgubi province Idlib konec marca istega leta, je postal položaj vladne strani zelo težak, vprašanje preživetje režima pa je postalo kritično.
V letu 2015 se začne intervencija mednarodne skupnosti proti Islamski državi, ki so jo vodile kurdske milice ob zračni podpori mednarodne koalicije. Do leta 2018 izgubi Islamska država še zadnje dele ozemlja v provinci Homs. Leta 2016 se je intervencije udeležila tudi Turčija s kopensko operacijo in okupirala del ozemlja ob svoji meji v provincah Alep, Raka in Hasaka.
Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni
Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije na strani vlade, ki je potekala predvsem z letalskimi silami. V bližini Latakije je bilo zgrajeno rusko vojaško letališče Hmejmim, kjer je bil postavljen sistem zračne obrambe S-400. Letala, udeležena v vojni, so bila MiG-29K, Su-24, Su-25,Su-30, Su-34, Su-35,Su-57, Tu-22M in Tupoljev Tu-160. V letu 2016 se je odvila Bitka za Alep, v okviru katere je koalicija sirske vlade, Rusije, Irana in Hezbolaha osvojila največje sirsko mesto. Bitka je bila s strani analitikov prepoznana kot odločilna bitka v vojni.
Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske letalonosilkeAdmiral Kuznjecov razreda Admiral Kuznjecov skupaj s težko jedrsko raketno križarko Pjotr Veliki razreda Orlan in rušilcema razreda FregatSeveromorsk in Vice-admiral Kulakov.Admiral Kuznjecov je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci MiG-29K in Su-33 opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih sta bili dve letali izgubljeni.
V letih 2017–2019 je vladna stran osvojila večino ozemlja upornikov v provincah Rif-Dimašk, Hama, Homs, Dara, Alep in Idlib.
Sirija je bila med državljansko vojno prizorišče geopolitičnih posrednih konfliktov med Iranom in Izraelom ter med Rusijo in Turčijo. Ti so se kazali v obliki letalskih napadov izraelskih lovskih letal F-16 na iranske enote v Siriji ter v obliki turške sestrelitve ruskega letala Su-24 24. novembra 2015.
Leta 2021 je Rusija v Siriji prvič uporabila tri orožne sisteme, kar kaže na precej bolj odločno držo Rusije na Bližnjem vzhodu.
25. maja 2021 so bili prvič v zgodovini v Sirijo nameščeni trije mornariški bombniki Tu-22M, kar se je časovno ujelo s krstno plovbo najnovejše britanske letalonosilke Queen Elizabeth skozi Sredozemsko morje v Indijski ocean. 25. junija 2021 sta bila v Sirijo prvič nameščena dva prestreznika MiG-31K s hipersoničnimi balističnimi protiladijskimi raketami Kinžal. in poskusno izstrelila raketo Kinžal isti dan ter sodelovala v mornariških vajah s križarko Moskva in fregatama
Admiral Essen ter Admiral Makarov in bombniki Tu-22M3. Prav tako naj bi bil v tem času v Siriji preizkušen najnovejši sistem zračne obrambe S-500, ki naj bi uspešno sledil »radarsko nevidnim« palubnim lovcem F-35 letalonosilke Queen Elizabeth.
Januarja 2022 so Sirske in Ruske letalske sile izvedle prvo skupno letalsko patruljiranje v zgodovini. Ruska lovska letala Su-35, bombniki Su-34 in letala za zgodnje opozarjanje A-50 ter sirska lovska letala MiG-23 in MiG-29 so izvedla polet nad Golansko planoto. Poleg tega je Rusko vojno letalstvo januarja svoja bojna letala začelo v Siriji prvič uporabljati izven svojega vojaškega letališča Hmejmim v Latakiji, in sicer je na vojaškem letališču Tijas oz. T-4 namestilo lovska letala MIG-29SMT.