Univerzitetni klinični center Ljubljana je kot »Klinični center Ljubljana« leta 1992 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.
Generalni direktor UKC je travmatolog Marko Jug, ki je mesto prevzel 12. septembra 2022 kot vršilec dolžnosti po razrešitvi Jožeta Golobiča. Ta je odstopil po pozivu ministrstva za zdravje, ki je njegovo vodenje ocenilo kot »izpod kritike« zaradi finančne izgube zavoda, številnih zamujenih rokov prenove in podaljševanja čakalnih dob. Jug je bil nato februarja 2023 imenovan kot novi direktor. Za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja je bil marca 2023 imenovan Gregor Norčič, ki je nasledil dolgoletno strokovno direktorico, nefrologinjo Jadranko Buturović Ponikvar, po njenem odstopu iz neznanih razlogov.
Predhodniki
1786: 19. junij, v Ljubljani na Ajdovščini ustanovljena prva civilna splošna bolnišnica za mesto in deželo.
1874: Na kirurškem oddleku izvedejo prvo operacijo v etrovi inhalacijski anasteziji.
1889: Na Streliški ulici zgradijo novo bolnišnico za otroke.
1895: Nova deželna splošna bolnišnica na Zaloški cesti začne sprejemati bolnike.
1919: V Ljubljani se začne študij na (še nepopolni) medicinski fakulteti.
1940: Konča se gradnja Šlajmarjevega doma na Zaloški cesti, ki občutno poveča število postelj.
1946: V prostorih nekdanje Gospodinjske šole v Šiški urejena bolnišnica dr. Petra Držaja.
Poimenovanja ljubljanske bolnišnice skozi čas
1786: Civilna bolnica
1850-1918: Deželna civilna bolnica
1918-1931: Splošna bolnica v Ljubljani
1931-1941: Obča državna bolnica v Ljubljani
1941-1945: Splošna bolnica v Ljubljani
1945-1953: Medicinska fakulteta - Klinične bolnice v Ljubljani
1953-1973: Klinične bolnice v Ljubljani
1973-1981: Klinični center Ljubljana
1982-1992: Univerzitetni klinični center Ljubljana
1993-2006: Klinični center Ljubljana
2006: Univerzitetni klinični center Ljubljana
Pomembni dogodki
1966: 30. junij, Skupščina SRS Slovenija je sprejela Zakon o nadaljnji izgradnji kliničnega centra v Ljubljani in za ta namen zagotovila 191 milijonov dinarjev (revalorizirano po preračunu SURS 170 milijonov evrov leta 2020)
1966: 13. julij, začela se je gradnja centralne stavbe.
1966: 1. september, letalska nesreča pri Brniku, na kraju nesreče je umrlo 80 ljudi, pet ob prevozu v bolnišnico in pet po sprejemu, poškodovani so bili oskrbljeni v Kliničnih bolnicah Ljubljana
1973: Klinične bolnice so se konceptualno reorganizirale in preimenovale v Klinični center Ljubljana.
1991: V času osamosvojitvene vojne med 27. junijem in 9. julijem so v bolnišnici oskrbeli 108 poškodb, ki so bile posledica vojnih razmer, med njimi 45 strelnih poškodb.
1996: Preoblikovanje javnega zavoda Klinični center Ljubljana in sprejem novega statuta.
2006: Zavod se je preimenoval v Univerzitetni Klinični Center Ljubljana, kar poudarja njegovo vlogo izobraževanja.
2007: Odprti so bili Nevrološka klinika urgenca Diagnostično-terapevtske službe in heliport na strehi stavbe; prenovljena je bila Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
2009: Odprta je bila nova Pediatrična klinika.
2010: Prva operacija, pri kateri je asistiral robot, na oddelku za kardiovaskularno kirurgijo.
2010: 27. november: Prometna nesreča na avtocesti pri Višnji gori, Reševalci so v ljubljanski Klinični center prepeljali 21 poškodovancev, dva sta zdravniško pomoč poiskala sama.
2016: Odkritje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.
2018: Rekonstrukcija nosu na podlaktu z uporabo 3D-modela.
2018: Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril.
2018: Prvi slušni vsadek v možgansko deblo.
2019: Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc.
2020: Soočanje z epidemijo COVID-19
2020: Inovativna metoda pristopa za angiografijo koronarnih žil in menjavo aortne zaklopke preko ascendentne (navzgornje) aorte.
2020: Prva presaditev pljuč pri otrocih s hkratnim potekom presaditve srca pri drugem otroku
2022: Odkritje gena za dilatativno kardiomiopatijo, težko bolezen srčne mišice, in gen, povezan s hudimi razvojnimi nepravilnostmi živčnega sistema pri otrocih