Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen. Zadnja večerja je bila v Jeruzalemu in sicer v četrtek pred judovskim praznikom pashe približno l. 33 n. št. Spomin na ta dogodek kristjani obhajajo na Veliki četrtek, pa tudi sicer pri vsaki sveti maši.
Dogodek precej na kratko opisujejo prvi trije evangeliji (tako imenovani sinoptični evangeliji: Matejev, Markov in Lukov), Janezov evangelij pa mu posveča posebno pozornost.
Iz evangelijev izvemo, da je Jezus pred svojo smrtjo želel s svojimi učenci (apostoli) jesti obredno večerjo, kot je v navad
Članek je del serije o |
Krščanstvu |
---|
Pregled |
Jezus Kristus |
Molitve |
Osebnosti |
Krščanske cerkve in sekte |
Zgodovina Cerkve |
Arhitektura |
i pri praznovanju pashe - judovske Velike noči.
Zadnja večerja je imala odločilen vpliv na nastajajoče krščanstvo. V prvih stoletjih so kristjani izoblikovali svoje bogoslužje na temelju ponovitve zadnje večerje. Taki obredi v prvotnem krščanstvu so se imenovali agape - obedi ljubezni (grška beseda starogrško αγάπη pomeni ljubezen). Med srečanjem so udeleženci dejansko skupaj povečerjali, nato pa je voditelj obreda (duhovnik) ponovil Jezusove posvetilne besede nad kruhom in vinom, ki so si ju potem razdelili. Iz tega obreda se je v naslednjih stoletjih izoblikovala maša, ki ima za osnovo še vedno evharistično daritev kruha in vina.