Francoščina | |
---|---|
français | |
Izgovarjava | |
Materni jezik | (glej spodaj) |
Št. maternih govorcev | 75 milijonov (2007) 220 do 300 milijonov[mrtva povezava] skupaj govorccev prvega in drugega jezika. |
Zgodnejše oblike | |
Pisava | latinica (francoska abeceda) francoska Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | 29 držav Administrativni/kulturni 16 neodvisnih entitet Številne mednarodne organizacije |
Regulator | Francoska akademija (French Academy) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | fr |
ISO 639-2 | fre (B) fra (T) |
ISO 639-3 | fra |
Glottolog | stan1290 |
Linguasphere | 51-AAA-i |
Regije kjer je francoščina glavni jezik
Regije kjer je uradni jezik
Regije kjer je drugi jezik
Regije kjer je manjšinski jezik | |
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Je eden najpomembnejših romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.
V francoščini je naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.
Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.
Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.
Črka | Izgovorjava |
---|---|
A | /a/ |
B | /be/ |
C | /se/ |
D | /de/ |
E | /ә/ |
F | /ԑf/ |
G | /ᴣe/ |
H | /aʃ/ |
I | /i/ |
J | /ᴣi/ |
K | /ka/ |
L | /ԑl/ |
M | /ԑm/ |
N | /ԑn/ |
O | /o/ |
P | /pe/ |
Q | /ky/ |
R | /ԑr/ |
S | /ԑs/ |
T | /te/ |
U | /y/ |
V | /ve/ |
W | /dublәve/ |
X | /iks/ |
Y | /igRԑk/ |
Z | /zed/ |
moški spol (ednina) | ženski spol (ednina) | moški spol (množina) | ženski spol (množina) | |
---|---|---|---|---|
pred besedami, ki se začenjajo s soglasnikom ali aspiriranim h |
le | la | les | les |
pred besedami, ki se začenjajo s samoglasnikom ali nemim h |
l' | l' | les | les |
Primeri:
moški spol (ednina) | ženski spol (ednina) | moški spol (množina) | ženski spol (množina) |
---|---|---|---|
un | une | des | des |
Primeri:
Osebe | Osebek | prevod |
---|---|---|
1.edn. | je | jaz |
2.edn. | tu | ti |
3.edn. | il | on |
3.edn | elle | ona |
1.mn. | nous | mi, me |
2.mn. | vous | vi, ve |
3.mn. | ils | oni |
3.mn. | elles | one |
Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:
2. Skupina:
3. Skupina:
Primer:
PARLER - govoriti
Primer:
FINIR - končati
1.os.ed. | -s, -x, ali -e |
2.os.ed. | -s, -x, ali -es |
3.os.ed. | -t, -d, -c ali -e |
1.os.mn. | -ons |
2.os.mn. | -ez, (-tes) |
3.os.mn. | -ent, (-ont) |
Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
Primer:
CHANTER - peti
nous chant-ons:
Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:
Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Primera:
Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
Primer:
DIRE - reči
Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.
Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
0 - zéro
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille