Prvi koncil v Konstantinoplu | |
---|---|
Datum | 381 |
Priznavajo | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavna cerkev Koptska cerkev Asirska vzhodna cerkev Anglikanska cerkev Luteranci |
Prejšnji koncil | Prvi nicejski koncil |
Naslednji koncil | Prvi efeški koncil |
Sklical | Cesar Teodozij I. Veliki |
Predsedujoči | Timotej Aleksandrijski, Meletij Antiohijski, Gregor Nazianški, in Nektarij Carigrajski |
Prisotnost | 150 (Zahodna Cerkev ni imela predstavnikov) |
Teme razgovorov | arianizem, apolinarizem, sabelianizem, Sveti Duh |
Dokumenti in izjave | Nicejsko-carigrajska veroizpoved 381, sedem kanonov (obravnavani) |
Seznam ekumenskih koncilov |
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu. Na koncilu so dopolnili nicejsko veroizpoved. Dopolnjena oblika je znana kot nicejsko-carigrajska veroizpoved.
Da bi utrdil versko edinost v Cerkvi, je cesar Teodozij Veliki sklical vesoljni cerkveni zbor v Carigradu 381. Pod predsedovanjem Gregorja Nazianškega so obsodili celo vrsto herezij: evnomianizem, sabelijanizem, focijanizem in apolinarijanizem. Potrdili so sklepe I. nicejskega koncila in poudarili božanstvo Svetega Duha. Obrazec veroizpovedi, ki ga je sprejel Prvi carigrajski koncil (drugi vesoljni cerkveni zbor), nicejsko-carigrajska veroizpoved, je še danes skupen vsemu Zahodu in tudi ločenim Cerkvam Vzhoda. V katoliški Cerkvi je vključen v sveto mašo.
Nicejsko-carigrajska veroizpoved je še danes ena od temeljnih krščanskih molitev. Vernikom jo je predložil Prvi carigrajski koncil, ki je tudi prepovedal samovoljno spreminjanje te veroizpovedne molitve. Drugi vatikanski koncil (1962-1965) je določil, da to veroizpoved tudi nadalje stoje molijo katoličani vsako nedeljo in zapovedan praznik kot znamenje ekumenske povezanosti z drugimi kristjani.